Ključne vloge živilske industrije in predelave v svetovnem prehranskem sistemu
Živilska industrija in predelava hrane sta medsebojno povezana sektorja v širšem prehranskem sistemu, saj imata ključno vlogo pri proizvodnji, distribuciji in dostavi hrane potrošnikom. Živilska industrija zajema vsa podjetja in dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo, pakiranjem, distribucijo in prodajo hrane. Vključuje številne sektorje, kot so kmetijstvo, predelava hrane, maloprodaja, gostinstvo in distribucija, ter je odgovorna za preoblikovanje surovih kmetijskih proizvodov v potrošno blago, upravljanje dobavne verige, zagotavljanje varnosti in kakovosti hrane ter izpolnjevanje zahtev potrošnikov. Ta panoga je ključni del svetovnega gospodarstva in vključuje tako velike mednarodne korporacije kot majhna lokalna podjetja.
Predelava živil se nanaša zlasti na sklop metod in tehnik, ki se uporabljajo za preoblikovanje surovih sestavin v živilske izdelke, primerne za uživanje. To vključuje postopke, kot so čiščenje, sortiranje, sekljanje, mletje, mešanje, kuhanje, fermentacija, sušenje in pakiranje. Namen predelave živil je podaljšanje roka uporabnosti živil z zmanjšanjem kvarjenja, zagotavljanje varnosti živil z odstranjevanjem škodljivih bakterij in onesnaževalcev, priročnejša priprava in uživanje živil ter izboljšanje okusa, videza in teksture živil, da postanejo privlačnejša. Živilska industrija se zanaša na predelavo živil, ki kmetijske surovine pretvori v najrazličnejša živila, ki so na voljo na trgu, in tako zagotavlja, da so živila na voljo, varna, hranljiva in dostopna potrošnikom po vsem svetu.